Energetska izkaznica

Energetska izkaznica stavbe:

• Osnovni namen energetske izkaznice je podajanje informacije o porabi energije v stavbi.
• Izdelati jo je treba ob izgradnji nove stavbe ter ob prodaji ali oddaji v najem (daljše od 1 leta) obstoječih stavb.
• Veljavnost do 10 let.
• Določene vrste stavb so lahko izvzete iz certificiranja (začasni objekti, ki so postavljeni za čas krajši od dveh leti, verski objekti, zaščiteni objekti ...).
• Obvezna namestitev izkaznice na vidnem mestu v javnih stavbah z uporabno površino nad 500 m² (250 m² po 2015), v katerih je javna uprava oziroma se v njih izvajajo javne storitve za večje število ljudi.
• Začetek izdajanja energetske izkaznice 1.1.2013.

Energetska izkaznica stavbe je obvezna:

• pri prodaji stavbe ali njenega posameznega dela;
• pri oddaji stavbe v najem za obdobje enega leta ali več;
• za javne stavbe s površino nad 500 m2 (250 m2 po 2015).

Energetsko izkaznico je pri nas uvedel Energetski zakon (EZ-B in EZ-E) kot posledico Direktive EU EPBD (2010/31/EU). Nova direktiva je v primerjavi s predhodno prinesla nova določila, ki zahtevajo večjo razširjenost energetske izkaznice stavbe v javnem sektorju, navedbo razreda energijske učinkovitosti pri trženju stavb, velik poudarek pa je tudi na zagotavljanju kakovosti energetskega certificiranja stavb.

Energetska izkaznica je javna listina s podatki o energetski učinkovitosti stavbe in s priporočili za povečanje energetske učinkovitosti. Izdelujejo jo lahko licencirani neodvisni strokovnjaki iz 68.d člena Energetskega zakona na zahtevo stranke.

Energetski zakon je v duhu direktive EPBD opredelil, da:

• je obveznost lastnika, da pri prodaji ali oddaji v najem (za obdobje najmanj enega leta) stranki predloži energetsko izkaznico;
• je obveznost investitorja, da pridobi energetsko izkaznico, preden zaprosi za uporabno dovoljenje;
• so iz obveznega energetskega certificiranja stavb izvzeti nekateri objekti (npr.: stavbe pod spomeniškim varstvom, stavbe namenje verski dejavnosti, objekti s krajšim časom uporabe, objekti z manj kot 50 m²);
• je veljavnost energetske izkaznice 10 let, vendar investitor lahko naroči izdelavo nove izkaznic, če so se lastnosti stavbe med tem časom spremenile.

Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb (Uradni list RS, št. 77/2009) je podrobneje opredelil postopke obveznega energetskega certificiranja stavb. Pravilnik pri novih objektih predvideva energetsko izkaznico, izdelano na podlagi izračunanih indikatorjev rabe energije, vendar ne na podlagi projektiranega stanja, temveč na podlagi dejansko izvedenih del. Pri obstoječih stavbah je za stanovanjske objekte predvidena računska energetska izkaznica, medtem ko je za nestanovanjske stavbe, kamor sodijo tudi javni objekti, predvideno certificiranje na podlagi dejanske rabe energije.

Namesto izkaznice za posamezni del se lahko predloži izkaznica za celotno stavbo.

Energetska izkaznica obstoječih stavb mora vsebovati kazalnike energijske učinkovitosti stavbe, referenčne vrednosti iz zakonodaje in priporočila za ukrepe za povečanje energijske učinkovitosti. Listina je namenjena kupcem in bodočim najemnikom stavb, da bi ti lahko pri svojih odločitvah upoštevali tudi energijske lastnosti.

Priporočila za izboljšanje energijske učinkovitosti stavb, ki jih vsebuje energetska izkaznica, so tudi spodbuda za izvedbo najpomembnejših ukrepov.

Po Direktivi EPBD je energetska izkaznica predvsem promocijski inštrument, ki naj v skladu z energetsko zakonodajo spodbuja k nakupu ali najemu energetsko učinkovitejših objektov, oz. lastniku obstoječega objekta svetuje, kako z gospodarnimi naložbami preiti v boljši razred (po energetski učinkovitosti) in spodbuja uporabnika javnih objektov k spremljanju porabe energije in se tako pri režimu uporabe kot tudi pri načrtih za vzdrževanje ter obnovo obnaša kot dolgoročno dober gospodar.